Black house

Kljub nekoliko čudaškemu imenu je hiša prav lepa na pogled. Pobarvana je v zlato barvo z rdečimi črtami, na vratih pa je vgraviran majhen grb. Grb Godrica Gryfondoma. Hiša je že leta v lasti Blackovih, od znotraj je čudno prostorna kljub temu, da na zunaj izgleda majhno in borno. Vsak ima svojo sobo, Mikova soba je v celoti polepljena s posterji ekip Quidditcha, Gryfondomovskimi zastavami ter fotografijami prijateljev in družine. Soba Jacka, je precej podobna le da se v njegovi sobi pridružijo tudi fotografije Bradavičarkine ekipe Quidditcha. Willova soba je precej preprosta, zraven ogromne Gryfondomovshe zastave je tam ogromno njegovih umetnin. Soba četrtega barata je prav takšna kot sobi prvih dveh bratov. Suba najmlajše, Luciane je prazna, Luciane še ni vstopila v Bradavičarko. Ponekod se zid nekoliko kruši, ker nima smisla popravljati - Luciane je napdalna vsako polno luno. Kuhinja je opremljena s kotlom, velikim kaminom in marsikatero stvarjo, ki se je opravljala kar sama. Prebivalci hiše so bili že navajeni na takšne stvari. Spalnica odraslih je precej preprosta in natanko takšna kot vse ostale - velika zakonska postelja in nekaj omar. Kopalnica ni nič posebnega, razen tega da lahko sam odločaš kakšne barve bo voda ki bo pritekla iz pipe. Hiša ima tudi ograjen vrt in sosedi niti ne sumijo, da se notri skriva čarovniška družina.

Luciane se je zjutraj zbudila v še en normalen dan. Gledala je v steno in kričevito objemala svojega plišastega medvedka.Oranžni kodri so bili skuštrani vse naokoli njene glave, pa tudi na obrazu. Bila je precej spotena in zadihana. Vsedla se je in še nekoliko zaspana odcpotala do kopalnice. Skrtačila je lase ampak so še vedno štrleli v vse strani zato se je oblekla. Nase je navlekla preprosto majico z napisom PODPIRAM GRYFONDOM in dolge hlače, ker je bilo precej mrzlo.Ostala je v kopalnici kljub temu, da je Mike zunaj že precej živčno mencal. Od odspodaj se je zaslišal Mikov odrešilni klic:"Lilis, pošto si dobila!" Kot vedno je Lciane komaj pričakala čas, ko dobi pisma. Običajno niso bila kaj pretirano posebnega. Da mora npr.vrniti knjige v knjižnico ali pa da je dobila popust na klobase in kruh ter podobne nezanimive stvari. Luciane je pričakovala točno določeno pismo. Pismo iz Bradavičarke. Pritekla je dol po stopnicah in mama ji je dala tri pisma. Prvo jo je opozarjalo, da mora vrniti knjige v knjižnico - kot je pričakovala, drugo je bilo podobno dolgočasno, tretje pa je izsililo nasmešek. Bil je grb Bradavičarke. Prelomila je pečat in s pričakovanjem odprla pismo. Občutek je imela, da se je čas ustavil med tem, ko je ona odpirala pismo, odpirala pa ga je kot v počasnem posnetku. Odprla je pismo in potegnila ven pismo, na katerem je pisalo, da je sprejeta na Bradavičarko. Presrečna je zacvilila in pokazala pismo materi. Ob njunem srečnem vzklikanju se je v kuhinjo zaspano prikazal tudi oče, ki ga je zanimal razlog vsega tega hrupa. Tudi on je bil naudušen in počasi se je veselila celotna družina. "Upam, da prieš v Gryfondom." so bile najpogostejše besede starejših bratov ob trepljanju po ramenu. Naudušenje družine je počasi že rahlo zbujalo sosede zato so počasi vsi potihnili. Luciane je ugotovila, da ni dovolj lepo oblečena za obisk Prečne ulice - skupaj s vsemi tremi brati, in vsi so se zakadili tja. Luciane je bila drobna in se je izmuznila med njimi ter je bila prva v kopalnici. Oblekla si je čarovniški plašč, špičast klobuk in novo krilo, ki ji ga je mama pred kratkim kupila za rojstno dan ter prilegajočo se srajčko. Ko so bili vsi ocenjeni z dobro je mama razdelila prašek frčašek,eden za drugim so izginili skozi kamin.